Že stari Grki so postavili standard, da pravo geometrijsko konstrukcijo naredimo le s šestilom in neoznačenim ravnilom.

Z neoznačenim ravnilom narišemo premice, s šestilom pa krožnice in loke. S šestilom in neoznačenim ravnilom konstruiramo tudi pravokotnice, vzporednice, daljice in kote, ki so večkratniki kota $15^\circ$.

Danes je razvitih več računalniških programov za dinamično geometrijo. Nauči se uporabljati katerega od teh programov in reši naloge iz tega poglavja tudi s programom.

Narisati skico pomeni narisati končen rezultat, na primer trikotnik. Skico lahko narišemo s prosto roko ali z geometrijskim orodjem. Pri tem pazimo, da skica ni zavajajoča. Če naloga govori o raznostraničnem trikotniku, naj bo taka tudi skica.
Podane količine v nalogi na skici običajno obkrožimo, da lažje razmišljamo o poteku konstrukcije. Skica naj bo primerno velika in razločna, da se v njej razberejo potrebni podatki. Če je treba, na skici narišemo dodatne daljice, krožnice ..., ki so vmesni koraki do rešitve.

Ob skici razmislimo o zvezah med podatki in rešitvijo. Pri tem upoštevamo aksiome in izreke v geometriji ter lastnosti objektov, ki jih želimo narisati. Pri preprostih nalogah zelo hitro dobimo idejo za reševanje, pri težjih nalogah pa je treba razmišljati bolj poglobljeno. Ob tem razmislimo, ali smo morda že reševali podoben primer, pogledamo na primer z drugega zornega kota, iščemo nenavadne ideje in rešitve.

Ko smo razmislili o vseh korakih konstrukcije oziroma načrtovanja, zapišemo potek.

Po zapisanem poteku konstrukcije oziroma načrtovanja izvedemo risanje.

Pri konstrukciji konstruiramo le s šestilom in z neoznačenim ravnilom tudi pravokotnice, vzporednice, daljice, kote, ki so večkratniki kota $15^\circ$.
Pri načrtovanju narišemo pravokotnice in vzporednice ter odmerjamo kote z geotrikotnikom. Prav tako odmerimo dolžine daljic.

Pri konstrukciji upoštevamo, da sta skladni daljici enako dolgi.

1. Narišemo eno krajišče skladne daljice $A'$ in poltrak z izhodiščem $A'$.
2. S šestilom odmerimo dolžino daljice $AB$.
3. Na poltraku z izhodiščem v $A'$ odmerimo lok s središčem v $A'$ in polmerom $AB$.
4. Presečišče poltraka in loka označimo $B'$.
5. Daljica $A'B'$ je skladna z daljico $AB$.

Besedilo naloge zahteva, da konstruiramo skladno daljico. Če bi naloga zahtevala le načrtovanje skladne daljice, bi bil potek naslednji:

1. Narišemo eno krajišče skladne daljice $A'$ in poltrak z izhodiščem $A'$.
2. Z označenim ravnilom izmerimo dolžino daljice $AB$.
3. Na poltraku iz $A'$ z označenim ravnilom odmerimo dolžino daljice $AB$ in dobimo drugo krajišče $B'$.