Štirikotnik je tetiven natanko tedaj, ko sta nasprotna notranja kota suplementarna. Pri trapezih velja, da je $\alpha+\delta=180°$ in $\beta+\gamma=180°$. Z računom hitro pokažemo, da je potem $\alpha=\beta$, in je zato trapez enakokrak.

Trapez je tangenten natanko tedaj, ko za njegove stranice velja $a+c=b+d$.

Najprej ugotovimo, da je kot $ACB$ pravi, saj se višina ujema z diagonalo $e$.

1. Narišemo pravi kot v primerni legi in vrh označimo s $C$. 
2. Odmerimo razdaljo $e$, dobimo točko $A$.
3. Iz $A$ odmerimo razdaljo $a$ in na drugem kraku dobimo točko $B$.
4. Narišemo vzporednico k $a$ skozi $C$.
5. Narišemo vzporednico k $b$ skozi $A$.
6. Kjer se vzporednici sekata, je točka $D$.

Trikotnik $ABC$ dopolnimo do paralelograma. Z načrtovanjem ne bo težav, saj poznamo njegovo stranico, višino in diagonalo.

1. Narišemo daljico $CB$ v primerni legi.
2. Narišemo vzporednico k njej z oddaljenostjo $v_a$.
3. S šestilom odmerimo razdaljo $2t_c$ iz $C$, dobimo $D$.
4. Razpolovimo $CD$, domimo $M$.
5. Iz $B$ narišemo poltrak skozi $M$, dobimo $A$.
   

Trikotnik $ABC$ razširimo do paralelograma. Tega bomo brez težav narisali (poznamo stranico $c$, oba kota ob njej in diagonalo paralelograma).

1. Najprej narišemo stranico $AB$, nato kot $\beta$ in $\alpha=180°-\beta$.
2. Nato s šestilom iz točke $B$ odmerimo $2\cdot t_b$, dobimo točko $D$.
3. Narišemo vzporednico k $a$ skozi $D$ in dobimo $C$.
4. Povežemo $A$ in $C$.

Načrtamo daljico $AC$, pri točki $A$ kot $50°$ navzdol in navzgor. Potem načrtamo obe vzporednici k daljici $AC$ z oddaljenostjo $2$ cm, dobimo točki $B$ in $D$.